Resničen svet

Danes piha s severa.
Veter ptice je pregnal, daleč tja, na jug.
Tiho sneg prekriva vse poti.
Kjer življenje je bilo včeraj,
zdaj nikogar ni. Le on ostaja.

On ostaja tu, na klopi sam,
v svojem plašču strganem čaka na pomlad.

Ne vpraša se nihče, kje hodi zdaj in kaj počne,
ko sneg topi veter od juga.

On ostaja tu, na klopi sam,
v svojem plašču strganem.

Je to resničen svet, so sanje to,
nikomur ni več mar.
Je on le slika pozabljena,
zrcalo nas ljudi.
To niso sanje, tople ni dlani,
ni srca, ne boli.
Ne veš, kaj čaka te, lahko zgodi se ti …
Jutri on lahko si ti.

Takšni smo mi ljudje. Srce je hladen kamen.
Ptice so prišle na isti kraj,
le njega ni več nazaj …

Je to resničen svet, so sanje to,
nikomur ni več mar.
Je on le slika pozabljena,
zrcalo nas ljudi.
To niso sanje, tople ni dlani,
ni srca, ne boli.
Ne veš, kaj čaka te, lahko zgodi se ti …
Jutri on lahko si ti.