Zven tišine

Včasih te gledam dokler ne zaspiš.
Potuješ globoko, kot angel drugam,
kjer se zliješ v pesem.

Le zate je zunaj vesolje,
nešteto bleščečih soban.
Kdo ve od kod, kdo ve zakaj.

Prostor objame barva noči.
Sledim ti v globine,
vse mehko se zdi,
hip zatem te zagledam.

Vsa gola, in siješ kot zvezda
Počasi v večnost drsiš
Brezpotja, tolmuni svetov, zate so tam
In vem, da me slišiš

Ko kličem in iščem te v sebi
v teh čudnih pokrajinah duha
Glasno te kličem in iščem v tebi
V tišino moj glas odzveni..v tišini zveni

Ležiš na preprogi neštetih cvetov,
nebo se nasmehne v poklon
In sonce igrivo te ziblje čez dan,
A sam si ne upam z teboj

Le zate je zunaj vesolje
Nešteto bleščečih soban
Kdo ve od kod in zakaj, a zate so tam
In vem, da me slišiš

Ko kličem in iščem te v sebi
v teh čudnih pokrajinah duha
Glasno te kličem in iščem v tebi
V tišino moj glas odzveni